APDEJT.si

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini je povzročilo težave malim podjetjem, odvisnim od zveznih pogodb. Podjetja so zmanjševala stroške, razmišljala o odpuščanjih in iskala stabilno delo, medtem ko so poskušala priti do zaprtih vladnih uradov. Zakonodajalci so se vrnili v Washington, da bi glasovali o kompromisni zakonodaji, ki bi financirala vlado do 30. januarja. Pričakovati je, da bo večina demokratov glasovala proti predlogu zakona.

Svetovne delnice so v četrtek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice ustalile blizu rekordnih vrednosti. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o financiranju vlade, s čimer se je končala rekordna 43-dnevna zaustavitev.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Predsednik Tajvana Lai Čing-te je vodil slovesnost ob uradnem sprejetju tankov M1A2T v vojsko, s čimer je poudaril, da je krepitev obrambne moči ključna za ohranjanje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Dejal je, da sama mirovna pogodba ne more zagotoviti miru, ampak le močna obramba. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik Ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT), kar kaže na podporo ZDA krepitvi obrambnih zmogljivosti Tajvana.

Ameriški inštitut na Tajvanu (AIT) je s pismom čestital Zheng Liwen ob njeni izvolitvi za predsednico kitajske nacionalistične stranke Kuomintang (KMT). Vodja AIT, Gu Liyan, je izrazil upanje za tesno in konstruktivno sodelovanje med AIT in KMT. Zheng Liwen se je zahvalila za čestitke in poudarila, da bo pod njenim vodstvom Kuomintang odločno deloval za mir v Tajvanski ožini in s konkretnimi dejanji spodbujal dialog in razumevanje. Obljubila je tudi poglobitev tajvansko-ameriških odnosov.

Nigerijska policija je začasno ustavila izvajanje dovoljenj za zatemnjena stekla na vozilih po sodni odredbi, ki je ustavila to prakso. Tiskovna predstavnica policije za zvezno prestolnico (FCT), Josephine Adeh, je med intervjujem za AIT potrdila, da je bila odločitev sprejeta zaradi sodne odredbe.

Združene države Amerike so izrazile močno podporo smiselni udeležbi Tajvana v mednarodnih organizacijah, vključno z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO). Ameriško združenje v Tajvanu (AIT) je pozvalo ICAO, naj Tajvan povabi na svojo 42. konferenco kot gosta predsednika sveta. Tajvanska agencija za civilno letalstvo je poslala delegacijo v Montreal, da bi se pogovarjala z različnimi državami in si prizadevala za vključitev v ICAO. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izjavil, da Tajvan kot del Kitajske nima pravice do članstva v ICAO, medtem ko tajvanski poslanci trdijo, da sta Kitajska in Tajvan dve ločeni državi.